4.4.06

Laboratorijska dela

Pogosta napaka pri pisanju seminarjev je dobesedno prevajanje. Na uvodnih seminarjih vam skušam povedati, da je treba članke brati po odstavkih in potem napisati vsebino s svojimi besedami, ne pa se zapičiti v posamezne stavke in jih na vsak način čimbolj natančno prevesti.

Pri seminarju, ki ga popravljam danes, je problem prav v tem, čeprav sem dobil občutek, da so se potrudili vsaj toliko, da so nekaj balasta iz angleškega izvirnika dokaj smiselno izpustili. Primer 'nenaravne' slovenščine, ki je rezultat vztrajanja pri angleški zasnovi stavka je tole:
Začetna laboratorijska dela prikazujejo možnosti in omejitve te nove alternativne poti, ne omenjajo pa težav pri pripravi homogenega in stabilnega prekurzorja. (Early laboratory work demonstrates the potential and also the limitations of this alternative process route, but insufficiently emphasizes the difficulty of making homogenous and consistent precursors.) Kaj nam angleški stavek pove? Da so na začetku dela v laboratoriju sicer ugotovili, katere so možnosti in omejitve postopka, težave pri delu pa so malo zamolčali. Še najbolj lahko dvomimo o tem, kaj je 'early laboratory work' - to bi lahko pomenilo prve poskuse v laboratoriju (pred mnogo leti), lahko so to preliminarni poskusi, ki so jih komaj dobro opravili, vendar bi glede na to, da naj bi tam 'nezadostno poudarili težave', še najbolj logično sklepali, da gre za nek članek, v katerem prvič opisujejo postopek. Problem je edino v tem, da avtorji preglednega članaka ne citirajo nobenega dela. Vseeno predlagam, da stavek prevedete v temle smislu: Rezultati prvih laboratorijskih poskusov so pokazali možnosti in omejitve alternativne poti procesiranja, niso pa dovolj poudarili težav pri pripravi homogenega prekurzorja. Ni idealno, priznam, je pa bolje od 'začetnih laboratorijskih del'. Angleški 'homogenous and consistent' po mojem ni nič kaj dosti več kot 'homogen'; konsistenten je skladen, ustrezen, celovit, pri pripravi virusom podobnih delcev (o tem govori članek) pa je glavni problem prav nehomogenost (razlike v velikosti in sestavi delcev).

Razlog za trenutno potrebo VLP-jev na trgu je predvsem uporaba le-teh kot cepivo. (The current market demand for VLPs is primarily as producst for vaccination.) Pri trgu običajno govorimo o ponudbi in povpraševanju, zato bi bilo tu treba reči: Razlog za sedanje povpraševanje po VLP-jih je predvsem njihova uporaba za cepiva. O 'le-tem' bi se ravno tako dalo reči to in ono, saj se mi zdi, da je raba precej arhaična in se ji da v veliki večini primerov izogniti s kakšnim 'ki' ali čim podobnim. Namesto 'le-teh' največkrat lahko rečemo 'teh' in samo zelo poredko je stavek napeljan tako, da samo 'teh' pušča dvom o tem, katere mislimo (če v predhodnem stavku omenjamo dvoje). Preveč abstraktno? Morda ob naslednjih seminarjih najdem kakšen primer.

Tole je pa prav posebna cvetka: Pseudoviruse se proizvajajo v celicah sesalcev (insekti, kvasovke). Mogoče kemiki res rabijo v prvem letniku kakšen uvod v biologijo, da jim ne bi prišli na misel takile stavki.

V nadaljevanju je bilo še vsaj pol ducata čudno-čudnih izjav, ki so delno posledica sestavljanja treh angleških stavkov v enega slovenskega, ki je na koncu kljub dolžini ostal brez glave in samo z dolgim repom. Ker pa me preganja čas, razglabljanje danes odpade.