4.1.06

Klinične raziskave

Klinične raziskave, ki jih predstavljajo pretežno v medicinsko orientiranih revijah, se v marsičem razlikujejo od običajnih biokemijskih člankov. Predvsem je pogosto bistveno bolj poudarjena statistična obdelava rezultatov - tega v klasičnih raziskovalnih člankih s področja biokemije skoraj nikoli ne srečamo.

V seminarjih je zato odveč opisovati najrazličnejše statistične metode in detajle, razen če veste, da jih boste kolegom lahko razložili na razumljiv način in so za razumevanje celote v resnici odločilni.

Enako velja za imena zdravil, ki najbrž kolegom ne bodo veliko povedala (medicincem pa bi, zato so tudi v članku). Poskusite raje povedati, za kakšno vrsto zdravil gre (antibiotiki, kortikosteroidi, ipd.), ne pa naštevati imen.

Imena bolezni poskusite prevesti. Obstaja sicer medicinski terminološki slovar, ki pa ni klasičen angleško-slovenski slovar (kot je biokemijski), zato je pravo ime pogosto težko najti, pa tudi knjige ne boste našli ravno kjerkoli, na spletu pa slovarja ni. Včasih lahko ime preverite na internetu preko študijskega gradiva študentov Medicinske fakultete UL.

2.1.06

Rekombinantni proteini

Članki, ki opisujejo predvsem pripravo rekombinantih proteinov, so pri mojih seminarjih sorazmerno redki, ker vem, da boste morali seminarje pripraviti še preden bom uspel o tehnikah rekombinantne DNA v resnici odpredavati. Zato so izbrani članki običajno zelo preprosti ali pa je pri njih poudarek na metodah izolacije in določitve biokemijskih lastnosti izoliranih proteinov.

Pri seminarju, ki ga pregledujem zdajle, je seveda veliko napak, ki niso povezani z metodami in jih bom omenil spotoma, saj se z njimi prej ko slej utegne srečati še kdo.

E.coli je sicer v molekularni biologiji skoraj kot en sam pojem, ki predstavlja več kot golo ime bakterije, vseeno pa ni razloga, da bi izraz pisali skupaj in pokončno. Pravilno bi še vedno bilo, da ob prvi omembi bakterije izpišemo ime bakterije s polnim imenom in poštevno (Escherichia coli), v nadaljevanju pa lahko okrajšano, a še vedno s presledkom in poševno (E. coli). Ker je s sklanjanjem tujk v slovenščini stvar malo zoprna (in se v resnici praviloma ne sklanjajo, zato lahko pride do nekako neizdealnih stavkov), si pri uvedbi sklona pomagamo tako, da originalno besedilo razširimo z omembo skupine organizmov, ki ji vrsta, o kateri govorimo, pripada. Naslov članka so študenti v današnjem primeru prevedli takole: Izražanje topnega, biološko aktivnega rekombinantnega človeškega endostatina v Escherichia coli. V tem primeru bi bilo najbolje reči "... endostatina v bakterijah Escherichia coli".

Pri prevajanju sestavljenih izrazov včasih zasledim primere, ko študenti izpuščajo dele izraza, za katere ne vedo, kaj pomenijo ali jih ne znajo spraviti v povezavo z ostalim delom članka. Danes je tak primer 'inclusion bodies', kjer se v seminarju pojavlja samo izraz telo. To je seveda povsem narobe, saj ne gre za telo, pač pa za izraz, ki opisuje netopne citoplazemske vključke. Sestavljajo jih agregirane molekule rekombinantnega proteina in nekatere nečistoče. V slovenščini take vključke imenujemo inkluzijska telesca. Čeprav načeloma velja, da tujk po možnosti ne prevajamo z manjšalnicami, se v skladu z angleškim izvirnikom tu pogosteje uporablja beseda telesca, res pa včasih srečamo tudi prevod inkluzijska telesa.

V člankih raziskovalci večkrat poudarijo pomen svojih odkritij na način, ki ga v slovenščini uporabljamo le izjemoma. Tako na primer v današnjem članku piše, da je rekombinanti protein 'dramatično inhibiral rast tumorjev'. Takšna dramatičnost je gotovo nekoliko pretirana, zato bi zadoščalo reči, da 'močno zavira' rast.

Interaction of endostatin with integrin 51 implicated its potential targets for function so študenti prevedli z Integracija med endostatinom in integrinom 51 je kazala na potencialno tarčo za funkcijo (4,5) (jaz tudi ne vem katero funkcijo so mislili). Pripis v oklepaju je bil verjetno iskreni ostanek korespondence med pripravljalci seminarja. Morda bi bilo lažje, če bi članek brali bolj natančno in bi interaction prevedli z interakcija, ne pa z integracija. Prav bi bilo, če bi prevedli nekako takole: Interakcija med endostatinom in integrinom 51 kaže, na katere tarče endostatin verjetno deluje. Številke v oklepaju so kajpada sklici na vire v seznamu literature in jih v seminarju nima smisla navajati, se pa bojim, da tega današnji pripravljalci niso vedeli.

Vsega se seveda ne da prevesti dobesedno, včasih pa niti približno ne. Med lastnostmi bakterij E. coli avtorji navajajo 'well-characterized genetic background', kar so v seminarju študenti prevedli z 'visoko karakterizirano genetsko podlago'. Moj predlog je tu 'zelo dobro znana genetika', verjetno pa bi se dalo reči še kako drugače.

Pri pomanjkljivostih bakterij pa v seminarju piše, da 'velikokrat heterologni proteini ne morejo biti pravilno zviti in odloženi kot netopna inkluzijska telesca, in izkoristek na ta način je običajno nizek'. Zakaj ne bi napisali, da ' se pogosto heterolognih proteinov ne da pravilno zviti, če so odloženi kot netopna inkluzijska telesca, pa je izplen običajno majhen'. Tu nisem navedel angleškega originala, saj je v resnici nekoliko dvoumno napisan. Vseeno pa ob razumevanju postopka ne moremo prevesti da proteini 'ne morejo biti pravilno zviti in odloženi kot inkluzijska telesca', saj gre za dve nasprotujoči se stvari.

Yield v slovenščini pogosto napačno prevajajo kot izkoristek; pravilno je govoriti o izplenu. Izkoristek se nanaša na nek postopek, v katerega vstopamo s 100 % neke snovi, v več stopnjah čiščenja pa je nekaj izgubimo in končamo npr. s 50 -odstotnim izkoristkom izolacije (pri snetezah bi bilo razmišljanje nekoliko drugačno). Izpleni so absolutne vrednosti: začeli smo npr. s 50 mg snovi v zmesi z nečistočami, na koncu pa smo uspeli dobiti v čisti obliki le še 10 mg. Izplen je 10 mg, izkoristek pa je 20-odstoten. Če v nekem postopku dobimo malo končne snovi, običajno mislimo na količino (miligrame), ne na učinkovitost postopka (izkoristek oz. odstotke). Zato je v zgornem primeru bolj prav govoriti o majhnem izplenu kot izkoristku.

Pasivi! Ne vem, kako lahko napišete: Endostatin se je tudi proizvedel v kvasovkah, in topni endostatin se je pridobil(10)? Ali ni bolj logično in lepše: Endostatin so proizvedli tudi v kvasovkah in ga iz njih pridobili v topni obliki? Kadar se zalotite, da ste napisali pasiv, ga takoj poskusite obrniti v aktiv. Zelo redko se zgodi, da stavek postane težje razumljiv. Pustite angleški znanstveni jezik - seminar pišete za kolege.

Napak je toliko, da ne vem, kaj bi sploh še omenil, saj bi lahko napisal kot primer neposrečenega prevajanja skoraj vsak stavek, za povrhu pa pogosto zasledim še površnost pri pisanju. Recimo za ilustracijo tale stavek:

Po izražanju pogojev za idelovanje topljivega rhEndostatina so pripravili enostav ekonomsko purifikacijo za izdelavo rhEndostatina z amonijevim sulfatom s SP-sefarozno hitrotočno kromatografijo ter Sefardeks G75 kromatografijo zaporedno. (V izvirniku je bil stavek takle: After optimizing expression condition for the production of soluble rhEndostatin, we also developed a simple but economic purification procedure for rhEndostatin by ammonium sulfate precipitation, SP-Sepharose Fast Flow chromatography and Sephardex G75 chromatography sequentially.) Čeprav je res tudi v izvirniku ena črka odveč (Sephardex), pa je v slovenščini napak ogromno. Kam se je izgubilo obarjanje, zakaj purifikacija (čiščenje), ...? Po mojem bi se dalo stavek prevesti dokaj enostavno, na primer takole: Po tem, ko so optimizirali pogoje za pripravo topnega rh-endostatina, so razvili še preprost in cenovno ugoden postopek za njegovo čiščenje. Postopek vključuje obarjanje z amonijevim sulfatom, ki mu sledita kromatografija na SP-sefarozi "fast flow" in kromatografija na sefadeksu G75.

In še en primer: Vsi podatki so odlično zadržali zarodno neovaskularizacijo in angiogenezo kot je demonstrirano na krajih z 0,5; 1 in 2ug rhEndostatina. Štirje mikrogrami rhEndostatina zadržujejo krvno posodico in vodijo zarodno smrtnost piščanca. (Original: They all displayed significant inhibition of embryonic neovascularization and angiogenesis as demonstrated by large avascular zones caused by 0.5, 1 and 2 ug of rhEndostatin. Four micrograms of rhEndostatin inhibited blood vessel formation completely and lead to embyonic lethal of chicken.) Ponovno je sicer res, da so se avtorji članka (Kitajci) v zadnjem članku nekoliko nespretno izrazili, vendar je bilo jasno, kaj so hoteli povedati. Moj prevod bi bil: V vseh primerih so pri piščančjih zarodkih bistveno zmanjšali neovaskularizacijo in angiogenezo , saj je na mestih, kamor so nanesli 0,5 ug, 1 ug in 2 ug rh-endostatina nastalo obsežno območje brez žilic. Štirje mikrogrami rh-endostatina so v celoti zaustavili razvoj krvnih žilic in povzročili smrt piščančjih zarodkov.

Še dobro, da je tako slabih prevodov na leto samo par, sicer bi verjetno moral razmisliti o smiselnosti svojega početja...