Grški ključ

Najbolj neposrečeno je, kadar seminar na osnovi članka študenti naredijo tako, da prevedejo ves članek, od prve do zadnje črke. To preprosto rečeno nima nobenega smisla. Seminar je seminar, torej nekakšna predstavitev nekega posebnega področja in predstavitve niso nobene predstavitve, če so dobesedni prevodi.

Od Grškega ključnega motiva 3, je bilo predvideno da je mesto, kjer se vežejo ogljikovi hidrati zelo zaščiteno pri obeh N-terminalnih in C-terminalnih CRD-jih v CCA in CRLL, ter da vsi ti CRD-ji po vsej verjetnosti ohranijo zmožnost vezave sladkorjev. [Since Greek key motif 3, a region assumed to form a carbohydrate-binding site, is highly conserved in both N-terminal and C-terminal CRDs in CCA and CRLL, all of these CRDs are likely to maintain a sugar-binding function.] Če pustimo ob strani pravopisne napake, vseeno upam, da vidite, da ta stavek ne pove ničesar. Že iz predhodnega besedila sicer poznamo kratice: CRD so prepoznavne domene za ogljikove hidrate, CCA in CRLL pa sta dva različna lektina. No, da stvari ne raztezam v nedogled... moj prevod, ki bi se ga dalo še precej pobrusiti, je: Ker je motiv grškega ključa 3, to je predel, ki verjetno predstavlja vezavno mesto za ogljikove hidrate, zelo ohranjeno tako na N- kot na C-končnem CRD-ju CCA in CRLL, je zelo verjetno, da vsi ti CRD-ji tudi v resnici vežejo sladkorje. Vprašanje, ki se tu postavlja, je, ali ta stavek (tudi v izvirniku) sploh kaj pove in če, ali ne bi bilo tega mogoče povedati bolj preprosto, pa čeprav v dveh stavkih. Mislim, da bi vam večini biokemikov to moralo uspeti brez velikih težav.

In takoj za tem še en strel v prazno: Iz tega sledi, da je razdelitev podobnih tipov molekul v ne- sorodno klasificiranih rastlinah osnovno pomembno biološko vprašanje pri zaporedno ponovljivih tipih mJRL- jih. [Thus, distribution of a similar type of molecule in taxonomically unrelated platns raises a basic question about the biological significance of tandem repeat-type mJRLs.] Če poslovenim: Prisotnost podobnih tipov molekul v taksonomsko nesorodnih rastlinah sproža vprašanje biološkega pomena mJRL-jev s tandenskimi ponovitvami.

S tem v zvezi, obstajajo nekatere vrste dokazov o mJRL-jih, na katere lahko sklepamo iz obdelave z metil-jasmonatom ali s solmi. [In this context, there are some lines of evidence that certain JRLs are induced by treatment with methyl jasmonate or salt stress.] S tem v zvezi obstajajo dokazi, da je nekatere mJRL-je mogoče inducirati z metiljasmonatom ali s solnim stresom. Če nič drugega bi lahko rekel, da študenti po končanih predavanjih iz biokemije (res pa da pred opravljenim izpitom) ne poznajo pojma indukcije izražanja genov...

Tako pripravljeni proteini so bili imobilizirani na N-hidroksisukcinimid aktivirani agarozni matrici in ta dobljena smola je bila natlačena v miniaturne kolone. Angleški izvirnik verjetno ni potreben, gotovo pa pakiranje kolone (mogoče res lepše: polnjenje kolone) ne more biti tlačenje kolone. Za povrhu so imele uporabljene kolone volumen vsega dobrih 30 mikrolitrov. Potem pa pasiv, matrica namesto matriks, ...

Samo še eno tako malo porcijo čudne biokemije bom citiral. Nagnjenja ki so bila opažena tukaj so prav tako ključnega pomena kakor tista pri CCA. [The tendency observed here is essentially the same as that observed for CCA.]

Za popravljanje takega seminarja, ki je (v nasprotju z dogovorom) dolg 10 strani, čeprav bi naj jih imel vsega 6, porabim okrog 8 ur. Verjetno bi študenta, ki sta ta seminar pripravila, rekla, da sta onadva za to porabila cel teden in da je moj vložek pri tem skoraj zanemarljiv, vendar se s tem ne morem strinjati. Seminarje je treba pripraviti ne kot prevode izvirnikov, pač pa kot razlago. Razložiti je mogoče samo nekaj, kar sami razumemo. Če česa ne razumemo, si poskušamo razjasniti s pomočjo drugih virov ali pa vprašamo koga, ki se na stvar bolje pozna. Zapletenih podrobnosti ne razlagamo. Mislimo na to, kaj bodo od seminarja z neštetimi podrobnostmi odnesli kolegi. Verjetno nič. In za to je škoda vašega tedna in mojih 8 ur.

(26.4.)
Eh, sem mislil, da bom že končal s tem seminarjem, pa sem tik pred koncem, ko sem se že skoraj pomiril s sabo in svetom, našel še eno, potrebno omembe:
To dejstvo namiguje na to, da so sterične ovire večje pri tvorbi "dvojne aksialne" povezave (npr. med C1-alfa-OH nereducirajoče terminalne manoze in C2-OH reducirajoče terminalne manoze v Man-alfa1-2Man) kot v primeru "ekvatorialne-aksialne" povezave (npr. pri tvorbi GlcNAc-beta1-2Man).
Mi kdo lahko namigne, kaj to pomeni, preden grem na zaslužen podaljšani vikend?


... ki na konec koncev niti ni bil tako zelo podaljšan kot je najprej kazalo... ampak za to je krivo enkrat za spremembo vreme, ne (samo) seminarji.

Laboratorijska dela

Pogosta napaka pri pisanju seminarjev je dobesedno prevajanje. Na uvodnih seminarjih vam skušam povedati, da je treba članke brati po odstavkih in potem napisati vsebino s svojimi besedami, ne pa se zapičiti v posamezne stavke in jih na vsak način čimbolj natančno prevesti.

Pri seminarju, ki ga popravljam danes, je problem prav v tem, čeprav sem dobil občutek, da so se potrudili vsaj toliko, da so nekaj balasta iz angleškega izvirnika dokaj smiselno izpustili. Primer 'nenaravne' slovenščine, ki je rezultat vztrajanja pri angleški zasnovi stavka je tole:
Začetna laboratorijska dela prikazujejo možnosti in omejitve te nove alternativne poti, ne omenjajo pa težav pri pripravi homogenega in stabilnega prekurzorja. (Early laboratory work demonstrates the potential and also the limitations of this alternative process route, but insufficiently emphasizes the difficulty of making homogenous and consistent precursors.) Kaj nam angleški stavek pove? Da so na začetku dela v laboratoriju sicer ugotovili, katere so možnosti in omejitve postopka, težave pri delu pa so malo zamolčali. Še najbolj lahko dvomimo o tem, kaj je 'early laboratory work' - to bi lahko pomenilo prve poskuse v laboratoriju (pred mnogo leti), lahko so to preliminarni poskusi, ki so jih komaj dobro opravili, vendar bi glede na to, da naj bi tam 'nezadostno poudarili težave', še najbolj logično sklepali, da gre za nek članek, v katerem prvič opisujejo postopek. Problem je edino v tem, da avtorji preglednega članaka ne citirajo nobenega dela. Vseeno predlagam, da stavek prevedete v temle smislu: Rezultati prvih laboratorijskih poskusov so pokazali možnosti in omejitve alternativne poti procesiranja, niso pa dovolj poudarili težav pri pripravi homogenega prekurzorja. Ni idealno, priznam, je pa bolje od 'začetnih laboratorijskih del'. Angleški 'homogenous and consistent' po mojem ni nič kaj dosti več kot 'homogen'; konsistenten je skladen, ustrezen, celovit, pri pripravi virusom podobnih delcev (o tem govori članek) pa je glavni problem prav nehomogenost (razlike v velikosti in sestavi delcev).

Razlog za trenutno potrebo VLP-jev na trgu je predvsem uporaba le-teh kot cepivo. (The current market demand for VLPs is primarily as producst for vaccination.) Pri trgu običajno govorimo o ponudbi in povpraševanju, zato bi bilo tu treba reči: Razlog za sedanje povpraševanje po VLP-jih je predvsem njihova uporaba za cepiva. O 'le-tem' bi se ravno tako dalo reči to in ono, saj se mi zdi, da je raba precej arhaična in se ji da v veliki večini primerov izogniti s kakšnim 'ki' ali čim podobnim. Namesto 'le-teh' največkrat lahko rečemo 'teh' in samo zelo poredko je stavek napeljan tako, da samo 'teh' pušča dvom o tem, katere mislimo (če v predhodnem stavku omenjamo dvoje). Preveč abstraktno? Morda ob naslednjih seminarjih najdem kakšen primer.

Tole je pa prav posebna cvetka: Pseudoviruse se proizvajajo v celicah sesalcev (insekti, kvasovke). Mogoče kemiki res rabijo v prvem letniku kakšen uvod v biologijo, da jim ne bi prišli na misel takile stavki.

V nadaljevanju je bilo še vsaj pol ducata čudno-čudnih izjav, ki so delno posledica sestavljanja treh angleških stavkov v enega slovenskega, ki je na koncu kljub dolžini ostal brez glave in samo z dolgim repom. Ker pa me preganja čas, razglabljanje danes odpade.