18.12.05

Razumevanje

Mogoče so članki, ki jih določim za seminarje res pretežki ali pa študentom manjka volje, da se vanje poglobijo, pa vendar običajno iz njih smiselno izločijo tisto, kar so prekomerne podrobnosti, s katerimi ni kaj početi.

Poskus obupnega navajanja vsake podrobnosti, ki je napisana v članku, običajno privede do stavkov brez glave in repa, pri katerih je povsem jasno, da pripravljalci seminarja niso imeli pojma, kaj v članku piše.

Tak primer je zadnji odstavek seminarja, za katerega sem porabil 4 ure, da sem ga popravil. Članek je govoril o proteinih, ki sodelujejo pri podvojevanju telomernih segmentov. Takole piše:

Ko se telomere na telomerazi krajšajo- v celica kvasovk, DNA DR vodi da G2/M celični cikel miruje to je uravnavano preko Mec1/Dcd2 in njihovih dodatnih faktorjev Rad24 in Dcd1/Rad17/Mec3 kompleksa, medtem ko Tel1 ni vključen v to. V nasportju kar vidimo kot odgovor na csc13 - preprečevanje škode, Rad9 ne aktivira kontrolorjev v od telomeraze odvisnih celicah, kar pomeni da mesto za preverjanje poškodb DNA - prepreči signale v telomerazi-in cdc13 mutanti so drugačni.

Brez besed.

Kaj naj naredijo študenti, ko se srečajo z deli, ki jih ne razumejo? Najslabše je seveda pasti v apatijo in prevajati dobesedno ("mogoče bo asistent vedel, kaj piše, meni se niti ne sanja").

Predlog 1:
Poskusite iz vsakega odstavka izpisati tisto, kar nedvomno razumete. Poskušajte ugotoviti, ali je tisto, česar ne razumete, sploh pomembno za seminar.
Če mislite, da je:
- poskusite najti podatke o procesu ali molekulah, o katerih govori članek, v kakšni bolj poljudni literaturi (učbenik ali zapiski predavanj običajno kakšnih bolj usmerjenih predmetov na internetnih straneh tujih univerz),
- vprašajte asistenta, za kaj gre (pri tem natančno navedite, za kateri odstavek gre): pošljite e-sporočilo ali se najavite na razgovor; najbolje, da si že vnaprej pripravite več vprašanj.

Predlog 2:
Poskusite napisati seminar brez podatkov, ki jih ne razumete in se šele na koncu, ko boste morda imeli bolj razjasnjeno sliko o članku, vrnite na nerazumljeni del. Lažje boste presodili, ali res vsebuje pomembne podatke oziroma ali je nujno, da jih vključite v končni seminar.

11.12.05

Encimi, inhibitorji, kromatografije

Seminar, ki ga danes popravljam, govori o izolaciji neke proteinaze in žuželk.

Glede naslovov si pravzaprav še nisem razjasnil, ali naj vztrajam, da so resnično čim bolj natančen prevod izvirnika ali ne. Morda v primerih, ko so naslovi izredno zapleteni, res ni smiselno, da ima seminar točno tak naslov kot članek, ki je služil kot osnova. Tokrat pa ni bilo tako, saj je bil naslov "Kimotripsinu podobna proteinaza iz srednjega prebavila ličinke hrošča mokarja", vendar so študenti to poenostavili v "Proteinaze iz hrošča mokarja". No, bom videl, ali so se odločili napisati več kot je v članku ali je prevod čisto slučajno krajši.

Študenti so se potrudili, da se seminar ne bere kot dobeseden prevod angleškega članka, ki so ga dobili kot osnovo za pripravo. Čeprav je glavni namen seminarjev, da študenti predstavijo delo na način, da ga bodo razumeli njihovi kolegi iz letnika in torej ni treba, da bi navajali vse eksperimentalne podatke, ni nobenega razloga, da bi si kakšne podatke pri tem izmišljali. Tako na primer v članku piše, da so žuželke pred izolacijo ohladili v ledeni vodi, študenti pa so zapisali, da so žuželke ohladili na 1 °C. Domnevamo sicer lahko, da je bila temperatura blizu ledišča, ne vemo pa, ali so res počakali dovolj dobro, da so se žuželke v celoti ohladile ali ne. Res gre za malenkostno razliko, pa vendar.

Podoben je primer, kjer v semnarju piše, da je PMSF (nek organski inhibitor) specifičen za tripsin, kar pa v originalu ne piše in tudi v resnici PMSF deluje na več različnih serinskih proteinaz (pa tudi na nekatere cisteinske). Je pa res, da je bil odstavek napisan v smislu, češ, na izolirani encim je deloval PMSF in dva specifična proteinska inhibitorja, zato mislimo, da gre za tripsinski tip encima - vendar pa inhibicija s PMSF nakazuje samo, da gre za serinsko proteinazo.

Čeprav smo pri vajah govorili o ionsko-izmenjevalni kromatografiji kot kolonski kromatografiji, se v članku pojavi šaržna kromatografija. Kaže, da so ločevali samo nevezane proteine od vezanih, zato so (predpostavljam) nosilec prenesli v raztopino s heterogenim proteinskim vzorcem, nato pa so odcentrifugirali nevezane proteine, med katerimi je bil tudi iskani. Študenti so zadevo poenostavili in napisali, da so raziskovalci 'naredili kolonsko kromatografijo z DEAE anionskim izmenjevalcem na Sephadex A-50 nosilcu'. Ta prevod ima več napak, ne samo napačne domneve, da je člo za kolonsko kromatografijo. V angleškem članku je namreč pisalo, da je bil ekstrakt 'subjected to batch chromatographyon DEAE-Sephadex A50'. Torej, kromatografijo so izvedli na nosilcu DEAE-Sephadex A50, kar pomeni, da so na sicer inertni nosilec za gelsko filtracijo (Sephadex A-50) imeli vezane nabite skupine DEAE (dietilaminoetil) in na ta način vezali vse negativno nabite proteine, medtem ko so pozitivno nabiti ostali v nevezanem delu vzorca.

Tu in tam je v seminarju kakšna poenostavitev ali sled nepozornosti pri delu. Namesto 'aminokislinska sestava' (amino acid composition) je na primer v seminarju pisalo 'aminokislinsko zaporedje' (to pa je amino acid sequence), kar seveda ni eno in isto.

Pri navajanju kinetičnih lastnosti izoliranega encima sem prebral, da je Km substrata XXX 0, 5 mM. Čeprav je Km (Michaelis-Mentenova konstanta) res vezana na substrat, je to lastnost, ki jo pripisujemo encimu za nek substrat, zato bi bilo treba v slovenščini napisati, da je Km encima za substrat XXX 0,5 mM.

V članku med drugim avtorji omenjajo nenavadno lastnost encima, da ima 'veliko vezavno regijo' (extended binding region), kar so študenti prevedli z 'velika povezovalna regija'. Seveda je razlika med nečim povezovalnim (linking) in vezavnim (binding) in v članku gre za to, da je površina, na katero se veže substrat, večja kot pri nekaterih sicer podobnih encimih.

V članku sicer piše, da je bil encim neobčutljiv (insensitive) na ketonske inhibitorje, iz česar je v seminarju nastalo 'imun na ketonske inhibitorje'. Čeprav se v biokemijskih člankih včasih res pojavi pojem imunosti tudi v smislu odpornosti proti neki snovi, ima v slovenščini smisel govoriti o imunosti le v primerih, ko pri tem sodeluje imunski sistem. Pri interakcijah med encimi in inhibitorji pa gre za neposredno delovanje (brez imunskih molekul), zato je prav, da govorimo o odpornosti proti ali o neobčutljivosti za.

Pri kromatografijah je treba biti pozoren še na eno stvar in to razliko med gelsko kromatografijo in gelsko filtracijo. Gelska kromatografija je vsaka kromatografija, pri katerem kot nosilec uporabimo nek gel. Tako je na primer afinitetna kromatografija eden od tipov gelske kromatografije. Gelska filtracija (bolj pravilno 'kromatografija z ločevanjem po velikosti' - 'size exclusion chromatography') pa je prav tako samo vrsta gelske kromatografije. Če gre za gelsko filtracijo, je treba tudi ustrezno prevesti, ne pa uporabiti bolj splošnega izraza 'gelska filtracija'. [Če piše, da je Jože jedel jabolka, ne prevajamo, da je jedel sadje.]

Za določanje encimske aktivnosti v biokemiji zelo pogosto uporabljamo sintetične substrate, ki nam olajšajo določanje koncentracije nastalega produkta, saj ga lahko posredno merimo spektrofotometrično ali fluorimetrično. Seveda je res, da so sintetični substrati 'umetni' (kot so napisali študenti), torej ne naravni - to bi bili v primeru proteinaz lahko le proteini. Vseeno pa je govoriti o 'umetnih substratih' nenavadno (v angleščini bi pisalo 'artificial substrates'). Dosti bolj običajen izraz so 'sintetični substrati' (synthetic substrates) - enako velja za inhibitorje. Zanimivo pa je, da v angleškem članku ni pisalo ne eno ne drugo, pač pa samo okrajšave sintetičnih substratov.

Active site inhibitors lahko le pogojno predvedemo z 'inhibitorji aktivnega mesta'. Običajno govorimo le o inhibitorjih encimov, pri tako določnem izrazu, kot je ta, pa bi raje rekli, da gre za inhibitor, usmerjen v (ali na) aktivno mesto encima. Tako natančen izraz je smiseln le v primeru, ko bi lahko kdo predpostavil, da gre za inhibitor, ki deluje na primer na neko oddaljeno mesto na encimu ali pa na kompleks encim-substrat. Če inhibitor ni natančneje definiran, sklepamo, da je usmerjen v aktivno mesto.

Pri raziskavah so uporabili tudi več proteinskih inhibitorjev iz rastlin in živali, ki so jih predhodno sami izolirali. Študenti so napisali, da so jih 'izolirali in očistili'. O razliki med enim in drugim izrazom bi se dalo razpravljati, vendar mislim, da bi bilo dovolj reči, da so inhibitorje izolirali (=osamili iz heterogene mešanice). Izraza se pravzaprav po pomenu prekrivata. O izolaciji kot predstopnji dokončnega očiščenja proteina lahko govorimo na primer, ko najprej izoliramo celični razdelek, v katerem je iskani protein prisoten v večji množini.
V postopku izolacije, ki mu gotovo lahko rečemo tudi 'čiščenje' so z vsako stopnjo, ki so jo v postopku uporabili, dosegli določen faktor očiščenja (tega v člankih pogosto navajajo v razpredelnicah, kjer za vsako izvedeno stopnjo napišejo, kakšna je bila njena učinkovitost - pri tem količnik očiščenja pove, za kolikokrat se je povečala specifična aktivnost proteina glede na izhodiščni material). V angleščini lahko rečejo, da je bil protein 'purified 200-fold', kar sicer kaže na visoko stopnjo čistosti, ne pa nujno popolne. Če v slovenščini rečemo, da je protein 'očiščen', to pomeni, da je čist vseh nečistoč, glede na povedano pa je v angleščini 'purified' pravzaprav lahko tudi ne povsem čist protein. Seveda pa je čistost vedno tudi vprašanje uporabljenih metod za določanje prisotnosti nečistoč, zato so tovrstni izrazi in trditve o čistosti pravzaprav relativne.
Izraza se v angleški literaturi včasih pojavljata drug ob drugem (isolation and purification), iz česar moramo sklepati, da je isolation nadrejen pojem. Po drugi strani pa je težko potegniti jasno ločnico med pomenoma obeh izrazov, zato je dovolj uporabiti enega.

According to v angleščini pomeni (vsaj) dvoje: lahko gre za sklic na nek vir ali avtorja (npr. PAGE according to Laemli - to prevedemo s PAGE po Laemliju) ali pa se nanaša na rezultat, ki so ga dobili neko metodo (npr. molecular mass was 20 kDa according to SDS-PAGE, kar lahko prevedemo kot: molekulsko maso so določili na osnovi SDS-PAGE in je bila 20 kDa). Prevajanje 'according to' z 'glede na' je le redko smiselno.

7.12.05

Hudo

Zdaj popravljam seminar, ki je tako obupen, da naj citiram samo en stavek, ki bo dovolj ilustrativen:

Nedavno so gobe začele izvabljati povišano pozornost, saj so bile prepoznane kot naravna hrana z zdravilno-dražajočimi in medicinskimi učinki.

In te vrste slovenščine je skupaj osem strani... težko je delo asistentov.

Mimogrede: v originalu je bil zgornji stavek napisan takole: Recently, mushrooms have begun to elicit increasing attention, as they have been recognized as nutritious food, with health-stimulating properties and medicinal effects.

2.12.05

Slovarji in biokemija

Letos je moj priljubljen naslov seminarja:

angleščina (plus) slovar (ni enako) slovenščina

To sem na urah s študenti pokazal na številnih primerih iz prakse. Ker pa seveda vseh 'pasti' prevajanja iz biokemije ni mogoče obdelati v 15 urah, jih bo na teh straneh še precej.

Pa začnimo z izrazom digest.

Naslov članka je bil:
Thermostability and in vitro digestibility of XXX
Digestibility je res redka beseda in v slovarju skoraj gotovo piše "prebavljivost" (če je ta beseda sploh v slovarju). Digestion je res prebava. Študenti so naslov prevedli Temperaturna stabilnost in "in vitro" prebava XXX. Seveda se prebava v naslovu sliši vsaj nekoliko čudno in sprva sem menil, da v tem kontekstu to tudi ni ravno prava beseda.
V angleščini je v biokemiji digestion predvsem razgradnja, čeprav seveda kadar govorimo o prebavi lahko pomeni tudi prebavo. Vendar pa je bolj pogosta raba v smislu razgradnje makromolekul: AAA was digested with trypsin pomeni, da so (protein) AAA razgradili s tripsinom, verjetno pa so nato analizirali razgradne produkte.
V resnici pa je v članku, ki je bil tema seminarja, izraz prebava vendarle bil na mestu, ker so raziskovalci izolirani protein XXX inkubirali najprej 2 uri v želodčnem soku, nato pa še 2 uri v tekočini, ki so jo predhodno izolirali iz dvanajstnika. Tokrat je torej izraz prebava bil na mestu, vendar so tovrstni biokemični poskusi sorazmerno redki. Pogosteje izvajajo razgradnjo z izoliranimi encimi in namen ni preveriti, kaj se zgodi s proteinom v prebavilu, pač pa, kakšni fragmenti nastanejo po cepitvi proteina na manjše dele.

Characterize
Characterize običajno v biokemiji poslovenimo z okarakterizirati, kar je daleč od lepe slovenščine. Vendar pa so bolj slovenske alternative dosti preozke po pomenu. Lahko bi morda rekli opredeliti ali mogoče opisati, študenti v seminarju, ki ga imam pred sabo, so uporabili izraz označiti. Vendar pa pod okarakterizirati (characterization je torej karakterizacija) takoj razumemo, da gre za biokemijsko karakterizacijo, torej opis na osnovi biokemijskih, biofizikalnih in podobnih metod. Še najbližje bi bil slovenski izraz določiti lastnosti, da gre za biokemijsko določitev značilnosti pa bo verjetno razvidno iz konteksta, saj tudi angleški izvirnik pravzaprav nič ne govori o tem, za kakšne vrste opis gre.

Uvod v seminarski blog

Že drugo leto vodim seminarje iz biokemije za študente kemije in biokemije. Najprej pol semestra predavam, skušam prikazati različne zanimivosti, poskušam navajati študente, da se pravilno lotevajo raziskovalnih člankov in jih opozarjam na pogoste napake pri prevajanju biokemijskih izrazov v slovenščino. Ker je pol semestra premalo, se seveda v seminarjih, ki jih pripravljajo študenti, pojavlja še veliko napak.

Namen tega bloga (bloka) je, da opozorim na nekatere napake, ki se kljub temu, da sem jih omenil pri urah, ponavljajo, ali pa ni bilo časa, da bi jih obdelal skupaj s študenti. Morda bo komu od obiskovalcev teh strani olajšalo delo pri pripravi seminarjev ali drugih sestavkov v biokemiji, predvsem tistih, ki temeljijo na angleški literaturi.